Razlogi

lasta2:

Ko sem jeseni pisala o pogumu in gorečnosti Johna-Joãa Crisóstoma, večnega borca z razlogom, še nisem vedela, kako zelo se trudi za ohranitev in obnovo domačije nekdanjega portugalskega konzula Aristidesa de Souse Mendesa. Skupaj s konzulovim vnukom Carlosom de Sousa Mendesom sta bila aktivna pri fundaciji Fundação Aristides de Sousa Mendes, ki je pripravila razstavo, posnela film in imela v načrtu pred porušenjem rešiti konzulov dom Casa do Passal ter ga dati v uporabo javnosti kot muzej strpnosti in človeškega dostojanstva (Museum of Tolerance and Human dignity), posvečenega vsem žrtvam inkvizicije, druge svetovne vojne, holokavsta in drugih nestrpnosti.

Fundacijo je znatno podpirala portugalska vlada. In sedaj ji grozi ukinitev: 2. februarja 2012 bo portugalska vlada odločala o tem. Aktivisti so razočarani, a so kljub temu s prostovoljnim delom vsak vikend in prosto popoldne trudijo z drobnimi obrtniškimi deli v konzulovi hiši, da bi jo rešili pred propadom. Tako nocoj ob puslušanju nežnih strun tradicionalne portugalske fade razmišljam, kako ob pomanjkanju financ in gospodarski krizi najprej pričnemo varčevati pri kulturi in dejavnostih, ki na prvi pogled niso najbolj nujne za obstoj in preživetje. Toda, ali te niso ZELO nujne za obstoj in preživetje naroda, kulture in pozitivnega sporočila vsem zanamcem?

Ne vem, če lahko kako pomagamo Johnu v boju z mlini na veter. Vsekakor je tovrstna prizadevanja vredno podpreti. Gesla dobrega namena so: CASA DO PASSAL in CABANAS DE VIRIATO; hiša, ki bi naj postala spomenik, pomemben za človeštvo, spomenik junaštvu in humanitarnim dejanjem. Ker gre za portugalske korenine, portugalska vlada ne bi smela biti ravnodušna. POtrebno je le poiskati voljo in pot se bo našla. Nam pa tudi ne sme biti vseeno: dobre stvari kaže vedno podpreti. Sploh, ker se letos postavljamo s prestolnico kulture Maribor, enako kot ima Portugalska Guimarães, je vredno pokazati, da nam je mar za človekoljubne vrednote. Če pomislimo, da je fašizem na Portugalskem vladal dolgo in močno, je bilo junaštvo konzula res veliko in kasnejša krivica nepopisna. Hiša je pa mogočna.

Da ni treba brskati nazaj po mojih objavah (Razlog 1, 2, 3 in 4), na kratko povzemam, kdo je bil ta konzul in zakaj je pomemben: Ob začetku druge svetovne vojne je bil Aristides portugalski konzul v francoskem mestu Bordeaux  in je 16. – 23. junija 1939, v nasprotju z navodili portugalske vlade, odobril vizume za 30.000 beguncev, vključno z 12.000 Židi, kar jim je omogočilo, da so prišli do Portugalske in pobegnili pred grozotami nacističnih koncentracijskih taborišč. Sousa Mendes je bila odstavljen in je umrl brez ficka leta 1954 v Lizboni. Njegovih 12 otrok, ki so zaradi pritiskov režima emigrirali v ZDA in Kanado, je začelo gibanje za njegovo mednarodno rehabilitacijo, v spomin na svojega očeta. Leta 1961 je bila Sousa Mendes počaščen v Izraelu z najvišjo častjo, ki so jo Židi pripravljeni dati tujcem: v njegovo čast je bilo zasajenih 20 dreves v mednarodnem Parku pravice,  ki opozarja ne le na žrtve holokavsta, ampak tudi na tiste, ki so pomagali Židom v času grozljivega preganjanja. João Crisóstomo, Portugalec, znan kot aktivist, butler iz New Yorka, je prav pred dvema letoma pripravil razstavo ‘Vizumi za življenje’ in tako promoviral zgodovino  Aristidesa de Sousa Mendesa in drugih diplomatov, katerih dejavnosti so prav tako lahko pomagale na tisočem Judov v času holokavsta.

Fundacija bi želela rešiti konzulovo aristokratsko hišo in jo spremeniti v evropski spomenik strpnosti in človekovega dostojanstva. Ta sedaj obstaja le virtualno in do cilja je še dolga pot….

http://ruinarte.blogspot.com/2010/07/casa-do-passal-cabanas-de-viriato.html

Originally posted on knapco:

Portuguese Times: Križarske vojne Johna Crisóstoma, butlerja aktivista iz New Yorka, 5. del

V lanskem letu (2009), ki je obeležilo 70 letnico nastanka zapisov, je Crisóstomo organiziral razstavo matičnih knjig s konzulata v Bordeauxu, in sicer v Muzeju judovske dediščine v New Yorku.  Letošnja razstava (2010) Centra spomina na holokavst in strpnost v okrožju Nassau  je bila v nedeljo odprta ob navzočnosti Antonia Rodrigueza, ki je prišel izrecno s Portugalske. To je kolega in prijatelj Joãa Crisóstoma, ki je pogosto sodeloval v “križarskih vojnah”. Rodriguezs je bil butler (mordomo) sina Jackie, Johna F. Kennedy-ja mlajšega, ki je umrl 16. julija 1999, ko je njihovo malo rekreativno letalo strmoglavilo v Atlantiku. V nesreči je prav tako izgubila življenje njegova žena, Carolyn  Bessette Kennedy in njena sestra, Lauren Bessette. Za mladim parom sta ostali dve živali: hišna mačka Ruby in pes Petek, ki sta se po tragični smrti lastnikov morala ločiti. Mačka je…

View original 285 more words

About these ads

, , , ,

  1. Leave a comment

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

Follow

Get every new post delivered to your Inbox.

%d bloggers like this: