Tržnica

V vsaki državi, posebej še v prestolnicah, je potrebno obiskati tržnico, da spoznaš utrip vsakdanjega življenja in znajdljivost posameznikov. V Parizu pa je skoraj tržnica obiskala mene. Med odmorom za kosilo grem namreč vsak dan na 20 minutni sprehod, da malo zakroži kri po telesu in se um prezrači. Ker se v prvem tednu nisem želela izgubiti, sem hodila bolj ali manj po glavnem bulevarju Richard Lenoir in delala le zavoje ulico ali dve vstran, da sem se razgledala, kje je mogoče kaj kupiti ali opraviti storitev. Po sredini bulevarja je namreč kakšnih 20 m širok in vsaj 2 km dolg park, kjer poseda mnogo uslužbencev s priročno malico v naročju, mamice ali očki z vozički in otroki, turisti pa s kartami in vprašujočimi pogledi. Mimo sicer brzijo kolesarji in motorna vozila, spodaj pa hrumi metro linija, a park z zelenjem, klopcami in fontanami vseeno služi svojemu namenu.

Ko sem prejšnjo sredo korakala po bulevarju, me je presenetila ekipa, ki je vzdolž parka tik pred lokacijo naših pisarn, sistematično sestavljala kovinske palice in drogove v povezane škatlaste oblike. Fantje so z ritmično hojo nosili snope drogov na ramenih in tekoče vtikali najprej en, nato pa še drugi konec v pokonci stoječe nosilce, jih spretno povezovali s prečnimi in tvorili zanimivo raztegnjeno skulpturo. Ugibala sem, kaj neki je to. Kakšnih 50 metrov skulpture je že stalo. Ker so delali v treh redih, je izgledalo, kot da tekmujejo, kdo je hitrejši. Kakšni umetniki bi se tudi lahko šli performans, sem pomislila, saj nisem samo jaz radovedno zrla vanje: imeli so že nekaj gledalcev, zlasti turistov, ki so postavali ob robu parka.

No, nasledni dan sem ob prihodu z metroja spoznala, kaj so počeli: kovinska konstrukcija je bila prekrita s šotorskimi krili, spodaj pa so stojnice ponujale vse, kar se na tržnicah običajno ponuja: pekovske dobrote, ribe in meso, obilo zelenjave in sadja, pa tudi vse mogoče ročne in druge izdelke. No, veliko je tudi blaga z daljnega vzhoda po nizkih cenah, zato ga imenujejo tudi bolšji trg. Prejšnji teden sem si samo malo ogledala ponudbo, danes pa sem si kupila nekaj sadja in še nekaj drobnarij. Zanimivo je, da so prodajalci in prodajalke prijazni, uslužni in da cene niso visoke. Od sodelavcev sem izvedela, da je po poletnem premoru sedaj tržnica zopet vsak četrtek in nedeljo. V soboto pa je na tem mestu prodaja umetnostnih izdelkov. Menda se splača pogledati. Guardian jo je ocenil kot najboljšo tržnico v Parizu. Pohvali jo tudi kar nekaj drugih, ki so tržnico Marché Richard Lenoir v Parizu obiskali:

http://www.guardian.co.uk/travel/2008/nov/28/paris-markets-shopping-trips-france

http://www.tripadvisor.com/Attraction_Review-g187147-d282632-Reviews-Marche_Richard_Lenoir-Paris_Ile_de_France.html

  1. Leave a comment

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: