Oreški

Kadar med delom malce pade koncentracija ali pa me zgrabi želja po nečem dobrem, imam v predalu zlato rezervo mandljev ali lešnikov. Nedavno pa sem naletela na pregrešno založeno trgovino z raznimi oreški. In danes sem se lotila praženih. Pravzaprav brazilskih oreškov, ki jih pri nas poznamo kot indijske oreške (fr. noix de cajou ali anacarde ; en. Cashew nuts, staro brazilsko ime: acajù). Kako težavno jih je obrati in spraviti na trgovinske police, preberite na straneh ‘Pravične trgovine’: http://www.3muhe.si/?subpageid=115

Indijski oreški so skriti v nenavadnih plodovih drevesa južnoameriškega porekla Anacardium occidentale, ki ga imenujejo akažujevo drevo. Pomenljivo je njegovo latinsko ime, ki je nastalo po obliki ploda, saj spominja na narobe obrnjeno srce. Oreščki so namreč zelo okusni in hranljivi ter srcu prijazni z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami. Odkrile so jih portugalske ekspedicije v 16. stoletju na severu Brazilije in jih prenesle v pridelavo tudi v druge svoje kolonije (v indijsko Goo 1560, v Mozambik 1578 itd.), razširili pa so se zlasti v tropskih območjih Indije ter vzhodne Afrike. Največje pridelovalke oreškov so danes Indija, Tanzanija, Mozambik in Kenija. Vrsta je vsesplošno uporabna in sodi med rastline, katere raznovrstni pridelki imajo na novih trgih vzhodne Azije dobro perspektivo.

Rdeče ali rumene plodove, v kateri je z lupino obdano seme – orešek, najdemo na 10-15 m visokih zimzelenih drevesih z velikmi, 20 cm dolgimi, gladkimi listi. Akažujevo drevo spade v isto družino rujevk (Anacardiaceae)  kot mango in pistacije. Raste lahko v zelo revnih razmerah s komaj 600 mm padavin letno, a tedaj daje slabši pridelek. Razmnožujejo jih s semeni, saj drevo ne prenaša presajanja. Roditi začne v tretjem letu, vendar doseže polno rodnost šele med 10. in 30. letom starosti. Drevesa cvetijo od decembra do marca, plodove pa tvorijo od februarja do julija. Jabolčasti plodovi so dolgi od 5 do 12 cm, oreški z lupino pa okoli 3 cm. Spravilo plodov in drobljenje lupin oreškov poteka ročno. Tudi mesnati del plodov je užiten svež, stisnjen v sok ali predelan v džem. V Braziliji iz soka delajo vino in pijačo, imenovano ‘cajuado’, v Indiji žganje ‘feni’, v Mozambiku pa liker ‘agua ardente’. Vse pijače naj bi imele diuretične učinke, žganje pa lajša tudi revmatične bolečine in nevralgije.

Najbolj poznani pa so oreški, saj jih tržijo tako nepredelane v lupinah, kot izluščene: pražene, slane, namočene v vinu ali zdrobljene v čokoladi. Oreški vsebujejo do  45% olja prijetnega okusa, ki spominja na mandljevo olje (mandlji in pistacije vsebujejo sicer  okoli 55%, orehi pa skoraj 60% olja). Olje lahko povzroči alergijsko reakcijo pri nekaterih ljudeh, vendar okus in hranljivost pri uporabi prevladata. Uživati jih kaže zmerno, saj ima 100 g oreškov preko 500 kalorij. Poleg osnovnih hranil so bogati s kalcijem, fosforjem, železom in vitamini: tiamin (B1), riboflavin (B2), niacin (B3) in askorbinsko kislino (C). Delujejo varovalno za srce, če jih vključite v pestro prehrano z antioksidanti, ter preprečujejo nastanek diabetesa.

Olje za industrijske namene stiskajo tudi iz lupin oreškov, les pa je cenjen v pohištveni in čolnarski industriji. Drevo izloča tudi ‘Cashawa gumo’, ki se uporablja v farmacevtske namene in nadomešča gum-arabic. Največje pridelovalke gume so zahodna Indija, vzhodna Afrika, Tanzanija in Kenija. Drevesni sok na zraku močno potemni in je uporaben kot črnilo.

Drevesni sok in olje se veliko uporabljata v ljudskem zdravilstvu za kožna obolenja, bradavice in kancerozne razjede. Čaj iz lubja in listja pomaga pri astmi, prehladu in vnetju sinusov. Olje iz oreščkov so uporabljali za lajšanje vnetja žrela, malarije in sifilitičnih razjed. Ajuverdska medicina priporoča plodove kot antihelmintik in tudi afrodizijak. Anacardium occidentale, še bolj pa njen manjši indijski sorodnik A. orientale se uporabljata tudi v homeopatiji. Slednji  za zdravljenje migrene, nervoz vseh vrst, palpitacij, ekcema in kostno-mišična vnetja.

Kaj še čakate? Vsaj po oreščke bo treba!

http://www.viva.si/Zdrav-način-prehrane/189/Indijski-orešček

  1. #1 by Matej on 15/09/2011 - 06:17

    Pa ti si čist v PRA padla. Kakšna analiza……l m

    • #2 by gartrozi on 15/09/2011 - 18:13

      Ja, princip je res isti, kot delam vsak dan; samo od PRA je ostala samo analiza, Pest in Risk pa manjkata….

  2. #3 by vincencij on 25/09/2011 - 16:41

    Pa ti si čist v RA adla. Vse to je res.

    • #4 by gartrozi on 25/09/2011 - 20:16

      Res, pa ne pretiravat, ker so zelo hranljivi…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: