Razlog 3

Portuguese Times: Križarske vojne Johna Crisóstoma, butlerja aktivista iz New Yorka, 3. del

Naslednji križ je bila samoodločba za Vzhodni Timor. João Crisóstomo je ustanovil združenje LAMETA (portugalsko-ameriško Gibanje za samoodločbo Vzhodnega Timorja), kateremu je predsedoval in o tem vprašanju objavil fotokopirane prispevke (newsletters). Sledile so demonstracije proti Združenim narodom v New Yorku, kjer je sodeloval s portugalskimi priseljenci in Constantinom Pintom, sedanjim veleposlanikom v Vzhodnem Timorju, v Washingtonu in tisti čas študentom na Univerzi Brown v Providence, RI.  LAMETA je pomagala portugalski diplomaciji pri kampanji prepričevanja predsednika Clintona preko gospodarskega novinarja Indonezije, da sprejme referendum v organizaciji Združenih narodov, ki je potekal v letu 1999 in v katerem je 80% prebivalstva glasovalo za neodvisnost.

Med tem bojem je João Crisóstomo spoznal Anne Treseder, odvetnico v San Francisu, ki je bila članica organizacije ETAN (East Timor and Indonesia Action Network) in sta prvič govorila o Aristidesu de Sousa Mendesu. Tresederjeva, ki je napisala več publikacij na Portugalskem in Zelenortskih otokih, se je začela zanimati za Žide na Portugalskem, ko je spoznala Carlosa de Sousa Mendesa, vnuka Aristidesa Sousa Mendesa.

 “Da bi se Timor osvobodil, je bilo treba pridobiti podporo. Zdaj, večina ameriškega tiska je bila v rokah Židov, in da bi dobili njihovo podporo, sem Anni Treseder predlagal, da z njimi govori o Aristidesu de Sousa Mendesu in konzul je postal strasten razlog tudi zame, ” pojasnjuje João Crisóstomo. Ob začetku druge svetovne vojne je bil Aristides portugalski konzul v francoskem mestu Bordeaux  in je 16. – 23. junija 1939, v nasprotju z navodili portugalske vlade, odobril vizume za 30.000 beguncev, vključno z 12.000 Židi, kar jim je omogočilo, da so prišli do Portugalske in pobegnili pred grozotami nacističnih koncentracijskih taborišč. Sousa Mendes je bila odstavljen in je umrl brez ficka leta 1954 v Lizboni. Njegovih 12 otrok, ki so se preselili v ZDA in Kanado, je začelo gibanje za njegovo mednarodno rehabilitacijo v spomin na svojega očeta. Leta 1961 je bila Sousa Mendes počaščen v Izraelu z najvišjo častjo, ki so jo Židi pripravljeni dati tujcem: v njegovo čast je bilo zasajenih 20 dreves v mednarodnem Parku pravice,  ki opozarja ne le na žrtve holokavsta, ampak tudi na tiste, ki so pomagali Židom v času grozljivega preganjanja.

O GLOBO: Zakaj ste  sodelovali  pri nastanku Vzhodnega Timorja?

 Leta 1996 preko svojega prijatelja.  Toda to je bila tabu tema v ZDA. Sem najprej govoril o Sousa Mendesu, nihče tega ne pozna. Šlo je za konzula Portugalske v Bordeaux-ju, ki je nasprotoval  diktatorju  Salazarju in obvaroval 30.000 beguncev , 10.000 izmed njih je bilo  Židov v drugi svetovni vojni.  Umrl je na misiji in temu so se posmehovali (svoje otroke je prosil, da poskrbijo, da se njegovo ime opere)  Govoril sem o njem in dobil način za govor v Timorju.  Ko je Ramos Horta (Portugalec, sedaj predsednik vzhodnega Timorja ) zmagal pri Nobelovi nagradi za mir, me je poklical in rekel: ” Prvi klic, ki sem ga opravil v ZDA , je za vas, ker ko nihče  ni verjel vame, ste me vi podpirali. “

  1. Leave a comment

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: