Cydalima perspectalis

Cydalima-perspectalis_4_JKamin

Status: neregulirana vrsta

Pušpanova vešča Cydalima perspectalis (Lepidoptera: Pyralidae; angl. box tree moth) sodi med zelo invazivne tujerodne vrste. V Evropo se je zanesla zelo verjetno s sadilnim materialom pušpana iz Vzhodne Azije na začetku 21. stoletja. Najprej so njeno pustošenje opazili v pušpanovih nasadih v Nemčiji (2007), nato na Nizozemskem (2008), Švici (2010), Avstriji (2010), Sloveniji (2011), Hrvaški (2013), kmalu pa se je razširila po celi Evropi. Limit širjenja ji predstavljajo le zelo hladna območja, kot je Skandinavija, severna Škotska in visokogorje (nad 2000 m), pa še to zaradi pomanjkanja gostiteljskih rastlin. Naravno se lahko širi 7 do 10 km na leto, glavni razlog za prelet na daljše razdalje pa je iskanje razpoložljive hrane.

Evropska organizacija za varstvo rastlin je pušpanovo veščo uvrstila na EPPO Alert listo (2007-2011), da bi službe za varstvo rastlin in pridelovalce opozorili na novega škodljivca – defoliatorja, ki pušpan lahko pokonča, če z zatiranjem ne poseže vmes človek. V Sloveniji smo jo uradno zabeležili leta 2011 na navadnem pušpanu (Buxus sempervirens) v severovzhodni Sloveniji, v Ključarovcih (Sejak, 2013). Zaradi hitrega širjenja fitosanitarni ukrepi niso bili nikjer sprejeti. V Evropi so jo najprej opazili v bližini velikih distribucijskih in trgovskih centrov z blagom s Kitajske in drugih azijskih držav. Na sadikah pušpana bi se lahko vnesla v zgodnjih razvojnih fazah (jajčece, ličinka, buba), kot slepi potniki pa bi metulji lahko prišli v prekomorske kontejnerje s katerimkoli blagom, ne nujno z rastlinami.

Gostiteljice

Pušpanova vešča se po japonskih virih prehranjuje z vsemi vrstami pušpana, japonsko trdolesko Euonymus japonicus in rdečo bodiko Ilex purpurea. V Evropi so jo našli na uvoženih rastlinah B. microphylla, B. microphylla var. insularis, B. sempervirens in B. sinica, lahko pa so jo gojili na naslednjih okrasnih rastlinah:buxus-sempervirens

Španski pušpan Buxus balearica - ogrožena vrsta

Španski pušpan Buxus balearica – ogrožena vrsta

Napada tudi divje sestoje navadnega pušpana Buxus sempervirens, ki je v naravi zastopan tudi v srednji Evropi (Avstrija, Švica, Slovenija, Hrvaška…) – v Pirenejih in makedonsko črnogorskih gozdovih predstavlja celo pomembno drevesno vrsto – ter španski pušpan Buxus balearica, ki je že tako na seznamu ogroženih vrst. Pušpanova vešča je zelo prilagodljiva vrsta, ki jo najdemo v različnih habitatih: na apnencu in delno vlažnih razmerah vzdolž pobočij rečnih dolin, v kanjonih, soteskah in grapah ter v širokem razponu vegetacijskih tipov, kot so listavci in zimzeleni listavci, iglasti gozdovi in suhi travniki.

Razvojni krog

Gosenica pušpanove vešče

Gosenica pušpanove vešče

V srednji Evropi ima pušpanova vešča najmanj dve generaciji letno. Samičke odlagajo jajčeca v grozdih v želatinasto maso na zgornji ali spodnji strani listov. Grozdi merijo 1-3 mm in so prosojno belo-rumenkaste barve. Ko se bliža izvalitev, postanejo v grozdu vidne glave ličink kot majhne črne pike. Gosenice imajo 5 do 7 razvojnih stadijev. Na začetku so bolj blede rumeno-zelene barve, kasneje pa dobijo varovalno zeleno barvo z vzdolžnimi belimi in črnimi progami, črnimi pikami na hrbtni strani ter črno glavo, kar se zelo dobro ujema z barvo pušpanovih listov ter barvo lubja. Zrastejo do 4 cm v dolžino, potem se zabubijo. Bube so dolge do 2 cm, ovite so v kokon, ki je vpet med vejicami v notranjosti krošnje.

Prezimuje ličinka, zavita v kokon v preganjen pušpanov list. Zima ujame ličinke v različnih razvojnih stadijih, odvisno od klimata, v katerem se razvijajo. V vsakem primeru traja diapavza vsaj 8 tednov, sproži pa jo dolžina dneva s pragom 13,5 ure. Ličinke prenehajo s prezimovanjem, ko temperatura spomladi preseže 10°C. Metulji se prično izlegati pri temperaturni vsoti 518°C (vsota srednjih dnevnih temperatur zraka nad 0°C). Za drugo generacijo potrebujejo vsi razvojni stadiji ličink in bube še temperaturno vsoto 430°C. Višja ko je temperatura, hitreje poteka razvojni krog: narašča celo linearno v območju med 15 in 30°C. Med populacijami, ki so se razširile v Evropi ter tistimi na območju izvora v JV Aziji, obstajajo velike razlike v temperaturnih pragovih, kar nakazuje, da se je v Evropo zanesla pušpanova vešča iz hladnejšega klimata (morda gre v Aziji celo za kriptično vrsto: to je skupina vrst, ki so si morfološko zelo podobne, vendar osebki pripadajo različnim vrstam). Prezimujočim ličinkam že tako ne škodijo nizke zimske temperature (-30°C), saj izvirajo z območij severne Kitajske in vzhodne Rusije s sibirskim mrazom. Najbolje pa se razvijajo in razmnožujejo v zmerno toplem podnebju s povprečno temperaturo v toplem delu leta >10°C in v hladnejšem delu leta >0°C ter suhima poletjem in zimo. Tako ne gre kar nekritično, brez domačih opazovanj in poskusov, prenašati podatkov iz tujih pisnih virov v nasvete za domačo rabo.

Gosenica v zadnjem razvojnem stadiju

Gosenica v zadnjem razvojnem stadiju

V srednji Evropi glede na temperaturo in vlago okolja ter razpoložljivo hrano traja razvojna faza gosenic od 17 – 87 dni, metulji pa živijo do dva tedna. Metulji tako kot druge vešče letajo ponoči, vendar poletijo tudi podnevi, če jih zmoti tresenje krošnje, kjer počivajo. Pogosto počivajo na samem pušpanu ali na okoliških drevesih ali grmih. Metulji so lepi, z belimi žametastimi krili, obrobljenimi z neenakomerno širokim rjavim pasom in razponom kril do 4 cm.

Znaki napada

V celoti objedeno listje pušpana

Znaki napada gosenic

Pušpanova vešča leže jajčeca na liste v notranjost grma oziroma krošnje, kjer je še prve razvojne stadije gosenic težko opaziti. Hranijo se le s spodnjimi plastmi listov in puščajo zgornjo povrhnjico nedotaknjeno. Od tretjega larvalnega stadija dalje, je gosenice lažje opaziti, saj se hranijo na zunanji strani krošnje ali grma, zaščitene z ohlapno prejo. Napad lahko prepoznamo tudi zaradi izjedenih listov, od katerih ostane le še skelet z listnimi žilami, po preji, ki ovija in veže skupaj vejice, ter po značilnih iztrebkih v območju približno 20-25 cm okoli mesta odlaganja jajčec. V vsakem primeru je potrebno pušpan redno pregledovati tako, da razgrnemo veje v grmu ali živi meji, da vidimo čim dlje v notranjost, kjer se napad začne. Če opazimo le znake, skoraj ni dvoma, da so tudi gosenice pušpanove vešče v bližini, le varovalna barva jim pomaga pri skrivanju. Bube je prav tako težko odkriti, saj so dobro skrite v svilnato zapredenem kokonu. V ugodnih temperaturnih razmerah so gosenice zelo aktivne in lahko v tednu dni objedo celoten grm, sploh v zadnjih razvojnih stadijih in v drugi generaciji napada iste rastline. Če ne ukrepamo, prično ličinke objedati tudi lub pušpana, zaradi česar ta izgublja vodo, se posuši in odmre.

Obvladovanje

Na napadenih območjih je postalo nemogoče ohranjati zdrav pušpan brez kemičnega tretiranja. V Sloveniji zaenkrat za zatiranje gosenic pušpanove vešče ni registriranega nobenega insekticida, da bi poznali njegovo učinkovitost.

Za uporabo proti grizočim škodljivcem je na okrasnih rastlinah registriran pripravek Neemazal T/S (a.s. azadirahtin A), ki je uporabniku in okolju prijazen, tako da ga prodajajo v cvetličarnah in prodajalnah z neživilskim blagom. Morda bi zadoščal za preventivno rabo na pušpanih, ki še niso napadeni, a rastejo na napadenih območjih. Obvladovanje je namreč najbolj uspešno le, če insekticid počaka na listih že v času odlaganja jajčec in izleganja prvih stadijev ličink.

Za primere blagega napada, ko vidimo prve znake izjedenih listov in pajčevinasto prepredene  vejice, bi kazalo preizkusiti pripravke: ‘Celaflor Careo koncentrat’, na podlagi acetamiprida; Valentin eko insekticid iz naravnega piretrina-R‘ ali ‘Terminator Insekticid za rastline‘ na podlagi piretrina ter ‘Thriatlon sprey‘ na podlagi piretrina in abamektina, ki so tudi uporabniku in okolju prijazni, tako da jih prodajajo tudi v cvetličarnah in prodajalnah z neživilskim blagom.

V specializiranih prodajalnah fitofarmacevtskih sredstev pa se dobijo hitro delujoči insekticidi, s katerimi je mogoče zatreti tudi zadnje stadije gosenic, če jih le dosežemo. Ob močnem napadu je namreč grm prepreden z njihovo prejo, kar onemogoča prodiranje kapljic ob pršenju. Preizkusiti bi kazalo naslednje insekticide, ki so registrirani za uporabo na okrasnih rastlinah: beta-ciflutrin Bulldock EC 25, deltametrin Decis 2,5 EC, lambda-cihalotrin Karate Zeon 5 CS; acetamiprid Moksycan 20 SG in Mospilan 20 SG; tiakloprid Calypso SC 480. Insekticide je potrebno uporabljati zgodaj zjutraj ali zvečer, ko koristne žuželke, kot so čebele, čmrlji in drugi opraševalci, ne letajo. Uporabljati je potrebno dobro škropilno napravo, natančno odmerjati sredstvo, pri delu pa se je potrebno zaščititi, da ne pridemo v kontakt s sredstvi.

Naravnih sovražnikov pušpanova vešča v Evropi takorekoč nima. Sinice (Parus spp.) in pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) lovijo metulje, gosenice pa kot škodljivi stadij v razvoju nimajo ne kompetitorjev ne predatorjev. Pogorelček jih sicer pobira in ubija, a mu ne teknejo, tako da ptice v Evropi ne bodo značilno prispevale k obvladovanju pušpanove vešče. V gosenicah so sicer našli notranjega parazitoida Bracon brevicornis, ki pa v poskusih na njih ni dokončal svojega razvojnega kroga. Pripravki na podlagi Bacillus thuringhiensis, ki bi naj bili primerni za biološko zatiranje pušpanove vešče, pri nas niso registrirani za uporabo na okrasnih rastlinah. Sicer eno samo kemično tretiranje v primeru napada seveda ne zadošča, ampak ga je potrebno glede na pojavljanje gosenic ponavljati v času od aprila do septembra.

Od nekemičnih metod tako ostane še zahtevno mehansko odstranjevanje ličink oziroma celotnih zapredenih vejic pušpana. Ročno pobiranje je bolj uspešna metoda po spiranju notranjosti grma z močnim vodnim curkom, kot uspešno pa se je pokazalo tudi sesanje gosenic iz krošenj. Ker se zapredki gosenic začnejo pojavljati v notranjosti grmov, jih zelo težko opazimo in tudi zelo težko odstranimo. Če najdemo močneje napadene posamične rastline, jih je najbolje takoj uničiti s sežigom (saj večinoma čez čas same propadejo), ostale pa tretirati z insekticidom. Pri uničevanju je potrebna previdnost, ker imajo gosenice vrsto akrobatskih sposobnosti: hitro se spuščajo na tla po preji ali pa se “izstrelijo” v sosednji grm.

This slideshow requires JavaScript.

Pušpanova vešča Cydalima perspectalis (Lepidoptera: Pyralidae) je bila na lokaciji v Preboldu prvič opažena avgusta 2014; slike popolnega uničenja prvega pušpana na lokaciji so nastale 2.5.2015; prvič sta napadeni še dve rastlini, medtem ko so ostale rastline pušpana še čiste. Pušpan je vešča našla med naravnim širjenjem, saj novega sajenja več let ni bilo.

Epilog

Pušpani so v Sloveniji med nastarejšimi okrasnimi rastlinami, ki bogatijo parke, mestne vrtove, pokopališča in podobne kraje, kjer so pomemben strukturni element. Nekoč so ga imenovali tudi zeleníka (pušpanov: zelenikov grm; zelenikovína – pušpanov les: lesorez iz zelenikovine; SSKJ). Do začetka 21. stoletja so bili znani kot nezahtevne dolgožive rastline, odporne na mraz, sušo, bolezni in škodljivce. Vrtnarije so še pred desetimi leti prodajale malo večje oblikovane grme v loncih za lepe vsote (tri do petletne kroglaste grme 30-90 €), kar je bilo sprejemljivo, saj raste zelo počasi. Ko so evropski vrtnarji v želji po hitrejšem in večjem zaslužku pričeli kupovati poceni vzgojene pušpane na azijskem trgu, se je z njimi vnesla najprej pogubna vrsta glive Cylindrocladium buxicola, ki povzroča pušpanov ožig, takoj za njo pa še pušpanova vešča. Danes lahko kupimo v vseh mogočih prodajalnah – tudi preko spleta – na videz enakovredne pušpane za 3 do 9 €. Ker so taki pušpani kot trojanski konj, s katerim na lep in vzpostavljen vrt ali park vnesemo sovražno vojsko, ki bo napadla še druge gostiteljske rastline, je treba dvakrat premisliti, kako poceni se splača kupovati.

Besedilo in slike v galeriji: Vlasta Knapič

Viri:

EPPO (2015) Organisms previously included in the EPPO Alert List: Cydalima (=Diaphania) perspectalis - 2011
Leuthardt F (2013)  Box borer Cydalima perspectalis. Invasive Species Compendium, Online. Switzerland: CABI (Conservation Biology, Department of Environmental Sciences, University of Basel, Basel, Switzerland)
Marradi S (2013) Cydalima perspectalis, a threat for buxus. AboutPlants.eu Web Magazin
Matošević D (2013) Box Tree Moth (Cydalima perspectalis, Lepidoptera; Crambidae), New Invasive Insect Pest in Croatia. South-east Eur for 4 (2): 89-94. DOI: http://dx.doi.org/10.15177/seefor.13-09 
Seljak G (2012) Six new alien phytophagous insect species recorded in Slovenia in 2011. Acta Entomologica Slovenica 20(1), 31-44.
%d bloggers like this: